Osebnost

 VPRAŠANJE:
Lep pozdrav.
Pred leti sem šla zaradi stiske in krize v partnerstvu k psihiatru. V izvidu za osebnega zdravnika je napisal pod diagnozo »falični sindrom«. Kaj to pomeni? Kot drugo pa me zanima »Elektrin kompleks«.
Namreč, ko sem bila stara tam nekje štiri, pet, šest let, sem bila zelo ljubosumna na starše. Še danes ne vem, na koga bolj – ali na očeta ali na mamo. Nisem prenesla, da bi bila skupaj, spominjam se, da sem večkrat nepovabljena vstopila v njuno splanico samo zato, da bi se prepričala, da nimata spolnih odnosov. Zaradi tega sem ponoči tudi hodila v njuno posteljo, med njiju... Naj omenim še to, da se o spolnosti v družini nismo nikoli pogovarjali, pri 12. letih me je spolno zlorabil dedek (ni živel z nami). Vse to me zanima tudi z vidika starševstva: kaj lahko z možem narediva, da bo najina hčerka šla čim laže skozi to fazo? Ali lahko sploh kaj narediva? Zdi se mi, da so bili moji občutki pretirani in da imam v odrasli dobi določene težave, zato bi zelo rada vedela, kaj lahko naredim, da hčerka tega ne bi doživljala na takšen način kot jaz. Upam, da nisem bila preveč splošna.
J.

Brane Gradišnik odgovarja:
J. »falični sindrom« je meni neznana diagnoza. Morda je psihiater hotel reči, da ste falični osebnostni tip. Za ta tip je značilno, da spolnost (in medosebni odnos) doživlja kot priložnost za izkazovanje potentnosti, premoči, ne pa kot priložnost za sodelovanje in izmenjavo. Zdaj boste vedeli – če je bil vaš zamolčani partnerski problem v tem, da ste se z možem »kosali«, se šli, »kdo bo koga«, se prepirali, kdo »bo zgoraj« (pri seksu ali nasploh), potem se je psihiatrova diagnoza nanašala na vašo negotovost v naravni ženski spolni vlogi (= ne znate se prepuščati, kakor sicer biološko gre ženski).
Potem vaša skrb zaradi hčerinega »Elektrinega kompleksa«, rivalstva z materjo. Tu je skrbi vredna le vaša skrb. Ko bo faza mimo, bo pač mimo. Če boste možu partnerka in otroku mati, bo ponehala sama od sebe. Seveda je pogoj iskren partnerski odnos. Če med partnerjema ni razpoke, se hči ne more vriniti. To je ne bo prizadelo, če bo mati do nje dovolj materinska (ljubeča).
Skrb za otrokovo zdravje se začenja s skrbjo staršev za njuno zdravje. Nič ne vem o vaših »določenih težavah«, a vaša (obsesivna?) zaskrbljenost kaže, da niso mimo. Razmišljajte o tem, ali dedkova zloraba skriva ključ, ki bi vam morda odprl vrata do odgovorov. Je ded kot zlorabnik morda podobno ravnal že s svojo hčerjo? To bi osvetlilo njen odnos do vas in vaše posledične težave.
Nadalje: kako ste pri štirih letih sploh vedeli za spolne odnose, če pa se doma tudi pozneje nikoli niste menili o spolnosti?
Skratka, dokler ne razčistite takih reči, se ne morete nadejati, da vam ne bi potlačene vsebine vdirale v vaša »odrasla razmerja«, pa tudi v materinstvo.
 
 
*************************
Svoja vprašanja pošljite na: info@osebnost.si
 
Bolj ko je vprašanje podrobno, natančnejši je lahko odgovor.
Prosim torej, da skupaj s težavo predstavite tudi okoliščine (starost, poklic, poreklo, družinske razmere, sedanje in v otroštvu, ipd.).
Morebitne podatke, katerih objave ne dovoljujete, zapišite z verzalkami, pa jih bom izbrisal, če so nujni za razumevanje težave in odgovora, pa drugače zakril.
Zapis, ki ni v verzalkah, je obenem potrditev, da dovoljujete objavo tako natipkanega besedila – tudi skrajšanega oziroma v povzetku – in da se obenem odrekate pravici do preklica njegove objave.
Uredništvu puščajte delujoče e-naslove: tako se izognete čakanju, kajti ne glede na to, kdaj bo odgovor objavljen v reviji, ga lahko prejmete po e-pošti, brž ko ga napišem (ponavadi v nekaj dneh po prejemu vprašanja).